Prejemnik podpore iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020
Program razvoja podeželja
Naziv aktivnosti: NABAVA TEHNOLOGIJE ZA DVIG DODANE VREDNOSTI KONČNEGA PRODUKTA IN KONTROLO VHODNE SUROVINE, iz naslova sedmega JAVNEGA RAZPISA ZA PODUKREP 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2021.
Povzetek operacije:
Investicija predstavlja nabavo nove tehnološke opreme za sprotno analizo vhodne surovine in končnega produkta ter transport surovine v procesu predelave, z namenom, da se vzpostavi avtomatiziran proces kontrole procesa v mlinu. Kar pa rezultira k dvigu kakovosti končnega produkta in plasiranju novih produktov z višjo dodano vrednostjo..
Investicija predstavlja vlaganja v t.i. vmesni proces tehnološkega postopka in sicer sprotno kontrolo surovine oz končnega produkta – moke, z namenom, da se dvigne dodana vrednost končnega produkta – moke in omogoča plasiranje novih produktov na trg – moka za specifične zahteve.
Investicija predstavlja nabavo tehnološke opreme v procesu mlina, ki predstavlja nabavo:
Investicija bo bistveno prispevala k dvigu kvalitete končnega produkta – moke, namreč sistem uvaja predhodni postopek čiščenja surovine pred procesom mletja. Po drugi strani pa se celoten postopek proizvodnje – predelave žita v moko avtomatizira in s tem bo celoten proces, od vhodnega produkta, do končnega popolnoma avotmatizran in tudi kontroliran.
Cilji operacije:
Rezultati operacije:
Prejemnik podpore iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020
Program razvoja podeželja
Naziv aktivnosti: NABAVA NOVE TEHNOLOŠKE OPREME V PROCESU PREDELAVE SUROVINE IN KONTROLE PRODUKTA SKOZI CELOTNIH TEHNOLOŠKI PROCES, iz naslova šestega JAVNEGA RAZPISA ZA PODUKREP 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020.
Povzetek operacije:
Investicija predstavlja nabavo nove tehnološke opreme oz linije, za avtomatizacije in elektrifikacije celotnega tehnološkega postopka mletja in predčiščenja surovine ter nabavo laboratorijske opreme za sprotno analizo produkta, tako v vhodnem kot končnem procesu.
Investicija predstavlja vlaganja v t.i. vmesni proces tehnološkega postopka in sicer predelavo žita v moko. Investicija predstavlja nabavo nove tehnološke opreme, ki je zamenjala obstoječo tehnološko opremo v mlinu, ki je trenutno v večini polavtomatizirana ter poleg mletja, uvedla postopek predčiščenja vhodnega produkta.
Investicija predstavlja nabavo:
Investicija bo bistveno prispevala k dvigu kvalitete končnega produkta – moke, namreč sistem uvaja predhodni postopek čiščenja surovine pred procesom mletja. Po drugi strani pa se celoten postopek proizvodnje – predelave žita v moko avtomatizira in s tem bo celoten proces, od vhodnega produkta, do končnega popolnoma avotmatizran in tudi kontroliran.
Cilji operacije:
Rezultati operacije:
Prejemnik podpore iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020
Program razvoja podeželja
Naziv aktivnosti: NABAVA SODOBNE TEHNOLOŠKE OPREME - PAKIRNE LINIJE, iz naslova podukrepa 4.2. Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2017.
Povzetek operacije:
Investicija predstavlja nabavo nove tehnološke opreme – pakirne linije, ki bo dvignila kvaliteto končnega produkta –izhodnega produkta, moke. Obenem pa tudi kvaliteto in hitrost pakiranja.
Investicija predstavlja:
Investicija bo po eni strani prispevala h dvigu kvalitete končnega produkta - moke. Po drugi strani pa celoten postopek pakiranja avtomatizira in kontrolira končni proces. Hkrati bo investicija prispevala k zmanjšanju manj kvalitetnih mlevskih ostankov in zmanjšanju porabe energije in k posledično večjem deležu visokokvalitetnih izdelkov, ki bodo rezultirali v višjih prihodkih od prodaje. Posledica navedenih učinkov bodo seveda boljši ekonomski rezultati poslovanja družbe kot celote in utrjevanje vloge kvalitetnega ponudnika na slovenskem živilskem trgu.
Cilji operacije:
Rezultati operacije:
Prejemnik podpore iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020
Program razvoja podeželja
Naziv aktivnosti: NABAVA SODOBNE TEHNOLOŠKE OPREME ZA MLETJE IN ČIŠČENJE ŽITA, iz naslova podukrepa 4.2. Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2017.
Povzetek operacije:
Investicija predstavlja nabavo nove tehnološke opreme, ki bo dvignila kvaliteto tako vhodnega produkta – predelave žita, kot izhodnega produkta – moke.
Investicija je sestavljena iz naslednjih sklopov:
Investicija bo po eni strani prispevala h dvigu kvalitete vhodne surovine – žita oz pšenice, namreč to bo pred samo obdelavo očiščeno. Po drugi strani pa bo avtomatiziran in kontroliran končni proces mletja, zagotovil večjo kvaliteto moke. Hkrati bo investicija prispevala k zmanjšanju manj kvalitetnih mlevskih ostankov in zmanjšanju porabe energije in k posledično večjem deležu visokokvalitetnih izdelkov, ki bodo rezultirali v višjih prihodkih od prodaje. Posledica navedenih učinkov bodo seveda boljši ekonomski rezultati poslovanja družbe kot celote in utrjevanje vloge kvalitetnega ponudnika na slovenskem živilskem trgu.
Cilji operacije:
-nabava nove tehnološke linije za čiščenje žita, izboljšala se bo kvaliteta žita, preden gre v obdelavo, hkrati pa bo bistveno manjši kalo žita,
-večji izkoristek in preciznost mletja, bo prispevalo k izboljšanju končnega produkta moke,
povečanje in vzdrževanje kakovosti končnih proizvodov iz naslova nove tehnološke opreme in silosov za doziranje končnih produktov,
-optimiranje notranjih logističnih poti ter posledično zniževanje stroškov iz tega naslova,
uvajajo se novi proizvodi.
Rezultati operacije:
Povezava na spletno stran Evropske komisije namenje EKSRP in spletno stran PRP.
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
http://www.program-podezelja.si/
Prejemnik podpore iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020
Naziv aktivnosti: NABAVA NOVE TEHNOLOŠKE OPREME ZA VZORČENJE IN HLAJENJE SUROVINE TER OBNOVA SILOSOV, iz naslova podukrepa 4.2. Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016.
Povzetek operacije:
Investicija predstavlja sanacijska dela na silosih vhodne surovine in nabavo nove tehnološke opreme. Celotna vlaganja prispevajo k dvigu kvalitete tako vhodnega produkta – skladiščenje žita, kot izhodnega produkta – moke.
Investicija je sestavljena iz naslednjih sklopov:
Investicija bo po eni strani prispevala h dvigu kvalitete vhodne surovine - žita, namreč to bo pred obdelavo ohlajeno. Po drugi strani pa bo avtomatiziran in kontroliran končni proces shranjevanja in prevzema moke. Hkrati bo investicija prispevala k zmanjšanju manj kvalitetnih mlevskih ostankov in zmanjšanju porabe energije in k posledično večjem deležu visokokvalitetnih izdelkov, ki bodo rezultirali v višjih prihodkih od prodaje. Posledica navedenih učinkov bodo seveda boljši ekonomski rezultati poslovanja družbe kot celote in utrjevanje vloge kvalitetnega ponudnika na slovenskem živilskem trgu.
Cilji operacije:
Rezultati operacije:
Povezava na spletno stran Evropske komisije namenje EKSRP in spletno stran PRP.
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
|
Smo podjetje z več kot 200 let dolgo tradicijo. Ukvarjamo se s predelavo več vrst žitaric. Meljemo pšenico, rž, koruzo in ajdo. Poleg naštetega v času žetve odkupujemo tudi ječmen, ob žetvi koruze pa opravljamo storitev sušenja za koruzo. Pri nas je možna tudi kmečka menjava. Iz naštetih surovin proizvajamo najrazličnejše tipe mlevskih izdelkov, ki jih lahko kupite v naši prodajalni mlevskih izdelkov in pa tudi pri nekaterih večjih trgovcih. Pri večjih naročilih je možna tudi dostava. V naši prodajalni lahko kupite še nekatere druge izdelke, kot so testenine, keksi, olja in pa najrazličnejše vrste moke, ki jih sicer ne proizvajamo sami (pirina, lanena, konopljina, kamutova, ovsena,…). |
Vzporedno z razvojem žit se je razvijal tudi sistem drobljenja le-teh. V starih časih, ko še niso imeli in poznali takšnih mlinov, kot mi danes, so mleli in trli žito na najrazličnejše načine. Na začetku je drobljenje potekalo med ploščatimi kamni. V Egiptu so razvili obliko mlina s ploščatim dnom. Na območju današnje Slovenije in ostale srednje Evrope so dolga leta prevladovali mlini na vodni pogon (izkoriščali so moč vodnega toka številnih rek na tem območju). Takšne mline so k nam iz Male Azije razširili Rimljani. Vodnih mlinov se ni ohranilo veliko, predvsem zaradi napredka tehnologije. V severni Evropi pa so bolj izkoriščali moč vetra in mlini na veter so predvsem na Nizozemskem še danes dobro poznani. Kasneje, predvsem v 19. stoletju, so se začeli pojavljati parni mlini, katere so nasledili sodobni mlini na električni pogon. V Sloveniji so mlini prvič omenjeni v 9. stoletju, največji razcvet pa so doživeli v 12. in 13. stoletju. Mline pa naj bi na Slovenskem poznali že pred nemško kolonizacijo, čeprav o tem ni trdnih dokazov. Najprej so se začeli razvijati mlini na vodni pogon, ob rekah in potokih tudi plavajoči mlini, kasneje pa mlini na veter. Najpogosteje so nastajali ob graščinah in tako postali kar grajski mlini. Mlin Korošec je v privatni lasti in ima dolgo zgodovino, saj obstaja že preko 200 let in obrt se še vedno prenaša iz roda v rod. Pred obstojem tega mlina, ki stoji danes, je bil prejšnji mlin na vodni pogon, in sicer na reki Dravi. Mlin na obstoječem mestu pa je postavil Josip Korošec leta 1939, a je začel obratovati šele leta 1946 (med 2. svetovno vojno je bil zaprt). Začetki so bili takrat zelo težki, saj so mlin po šestih mesecih delovanja nacionalizirali. V državni lasti je bil vse do leta 1955, ko ga je Josipov sin g. Vlado Korošec lahko vzel v najem, in potem leta 1960 tudi odkupil. Zaradi vse večjih potreb in zahtev na trgu je bilo potrebno nenehno posodabljanje mlinskih strojev in razvijanje dejavnosti. Tedaj se je zrnje mlelo še na mlinske kamne. Za ta čas je bila značilna predvsem kmečka menjava. To je bil postopek, ko je kmet v mlin pripeljal zrnje in je dobil moko zmleto iz njegovega zrnja. Skozi vsa leta se je mlin posodabljal, vse do dandanes, ko je proizvodnja praktično v celoti avtomatizirana. |